Stekleničenje in določitev vina za natečaj

V prejšnjih blogih smo omenili, da imamo 3 tehnologije po katerih smo pridelali vino. V prejšnjem smo predstavili klasično in modificirano klasično pridelavo. V današnjem blogu pa bomo predstavili še našo tretjo tehnologijo pridelave vina in sicer macerirano vino.

Posebnost te tehnologije je ta, da grozdne jagode s pomočjo pecljalnika in drozgalnika odpremo, da se lahko sok izluži ter vse skupaj pustimo v posodi dlje časa, da fermentira in postane vino. V našem primeru smo mošt macerirali  4 dni. Prišlo je do spontane fermentacije pri kontrolirani temperaturi 18°C.  Po koncu 4 dni maceracije smo vino sprešali, in dodali kvasovke za ponovno fermentacijo. Fine droži smo 14 dni mešali. Za stabilizacijo vina na vinski  kamen smo uporabili metavinsko kislino. Za stabilizacijo vina na termolabilne beljakovine smo uporabili bentonit. Pred stekleničenjem smo vino filtrirali. steklenice smo zamašili z plutovinastimi zamaški.

Pri maceraciji pustimo  sok v stiku z grozdni kožico ter mesom. Z maceracijo se najpogosteje srečamo pri pridelavi rdečih vin saj s to tehnologijo pridobimo rdečo barvo, tanine in arome. Pri pridelavi belih vin je maceracija krajša in služi k izlužitvi dodatnih arom iz kožice v mošt.

Po laboratorijski in senzorični analizi smo se odločili, da je najbolj primerno vino za natečaj Pinela pridelana po klasični metodi.

Ob koncu te zgodbe nas čaka še ključni del natečaja- predstavitev vina na Slovenskem festivalu vin.

Veseli smo, da smo lahko bili del te vaše zgodbe, ki nam je dala nova znanja.

Vaši Zelenci!