“Ribollire”

“Ribollire”

“Vino, ti opojna kaplja,
čudno čudo vseh čudes-
ti si sonce, žarno sonce,
ki iz zlatih se smeji nebes.”

(neznan avtor)

Nekateri člani ekipe so se ravno vrnili z dopusta, kjer so si ob prijetnih večerih in pomirjujočih zvokih valovanja morja privoščili kozarček vina. In to ne kateregakoli. Privoščili so si rebulo. Ravno rebula pa je tudi sorta, ki jo pridelujemo, zato smo se odpravili v knjižnico, si sposodili nekaj knjig in se odločili, da sebe in Vas seznanimo z osnovnimi lastnostmi in značilnostmi rebule.

Rebula je ime, s katerim lahko označimo trto (Vitis vinifera L.) ali pa iz te trte pridelano suho belo vino, ki ima intenzivno svež in saden vonj, ki spominja na fige in hruške. Ime sorte naj bi izhajalo iz glagola ribollira, kar v italijanščini pomeni ponovno zavreti. Najdemo jo tudi pod imeni Zlata rebula, Ribolla Gialla, Ribolla Bianca.

Rebula
Rebula

Rebula je avtohtona vrsta, ki uspeva na Primorskem in je razširjena predvsem v Goriških Brdih in Vipavski dolini. Brsti pozno, tako se izognemo spomladanski pozebi. Sama sorta je hvaležna in nezahtevna glede lege, redno in bogato rodi, če ne pride do osipa (=neoplojeni cvetovi trte odpadejo), zato vinarji iščejo alternativne sorte. Poznamo zeleno in rumeno rebulo.  Prepoznamo jo po slamnato rumeni barvi z zelenkastimi odsevi, nekateri pa njeno barvo opisujejo kot gosto, zlato, jantarjevo tekočino.

Rebula je pitno vino, z aromo nevtralne cvetice in svežim okusom, med pitjem lahko zaznamo mehurčke ogljikovega dioksida, kateri pa ne pomenijo kvara vina. Zaradi njenega okusa se odlično poda k morskim jedem, sladkovodnim ribam in soški postrvi.

Za konec pa še nekaj malega o zgodovini rebule. Zgodba o njej sega daleč nazaj. Prvotno je bila priznana kot dobro in spoštovano vino, polno in bogato, krepko, zdravo, saj sama ni potrebovala čistilnih dodatkov in komaj kaj žveplastih odmerkov. Nato pa je prišlo nepremišljeno obdobje, ko so vinarji stremeli le k čim večjemu zaslužku in je bila znana kot ustekleničeni glavobol. V zadnjih letih pa se ji ponovno vrača ugled in postaja zelo zaželeno vino, saj je lahko, sveže in pitno vino. Upamo, da bo taka tudi naša! :)

Lepe pozdrave.

Ekipa OSMINKA 

Viri:

NEMANIČ J. 2006. Ali razumemo vino. Ljubljana, Kmečki glas: 70-71
NEMANIČ J. 1996.  Spoznajmo vino. Ljubljana, Kmečki glas: 49 str.
ROZMAN J. 2005. Zlato iz belega. Ljubljana, Kmečki glas: 31-34
SKAZA A. 1991. Kletarjenje je užitek. Ljubljana, Kmečki glas: 12 str.
KAVČIČ K. 2007. Pregled pridelave sorte ‘Rebula’ (Vitis vinifera L.) v vinorodnem okolišu Goriška brda. Diplomsko delo. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo: 1-10

Preberite naše objave …

 

Comments are closed.