Razkrivamo ime naše sorte!
Kot obljubljeno, v tej objavi pišemo o naši izbrani sorti, ter vseh ostalih podrobnostih in zanimivostih, ki spadajo zraven. Če te zanima in če želiš izvedeti še kaj novega, potem beri dalje!
Kar nekaj časa je minilo od naše prejšnje objave na blogu, vsi smo si vzeli nekaj časa za dopustovanje, sedaj pa smo nazaj, spočiti in pripravljeni na vse kar nas še čaka na naši poti do zmage!
Prejšnjič smo vam že razkrili, da smo se odločili za pridelavo sortnega vina. Dlje časa smo premišljevali katera bi bila tista sorta, ki bi bila prava za nas, ter se odločili za sorto ‘Kraljevina’.
‘Kraljevina’ je stara bela sorta grozdja, glede izvora so ampelografi (pomen: ampelografija je veda, ki se ukvarja s proučevanjem, razlikovanjem in opisovanjem vrst, sort in klonov vinske trte) različnega mnenja, nekateri pravijo da je avtohtona hrvaška sorta, nekateri pa, da je to stara domača sorta severozahodne Hrvaške, spet drugi viri trdijo, da je avtohtona slovenska sorta. V Sloveniji je razširjena v posavskem in podravskem vinorodnem rajonu, največ v Beli krajini in na Dolenjskem, od nekdaj pa so jo sadili tudi na Bizeljskem in Šmartno-Virštanjskem vinorodnem okolišu.
Ustrezajo ji južne sončne lege, za tla nima posebnih zahtev. Gre za srednje pozno sorto, ki rodi obilno. Jagoda je okrogle ali nekoliko podolgovate oblike, srednje debela, včasih drobna, pokrita s prevleko s komaj opaznimi pikicami in bolj izraženim popkom, je prijetnega okusa in se lahko uporablja tudi kot namizno grozdje. Poznamo več biotipov ‘Kraljevine’, katere se med seboj razlikujejo predvsem v obarvanosti grozdov. Ta je lahko zelena, svetlo zelena do bledo rdeča. Vino je bele barve, izjemoma rahlo rdečkasto, kiselkasto, ne dosega najvišjih sladkornih stopenj – povprečno 75 ˚Oe (pomen: vsebnost sladkorja v moštu, izražena v Öechslejevih stopinjah) sladkorja v moštu, z nekoliko nižjo alkoholno stopnjo. Redko kot sortno vino, nepogrešljiva pri izdelavi zvrsti ‘Cviček’.
Ker je ‘Kraljevina’ poznana kot stara sorta, ki pa se jo redko uporablja pri pridelavi sortnega vina in je pri nas ne najdemo veliko, smo se prav iz teh razlogov odločili zanjo, da ji povrnemo ‘utrip’, ter jo predstavimo v vsej njeni veličini in pridelamo iz nje samostojno vino.
V naslednji objavi se bomo razpisali o delih v vinogradu v poletnem času, zato nas ne pozabite spremljati. V prihodnje pa sledi še več o vinu, samem imenu, tehnologijah pridelave, o raznih analizah in delih v vinogradu ter v laboratoriju, spremljajte pa nas še na družbenih omrežjih (FB: Utrip vina, IG: utripvina) za še kakšne »behind the scenes« trenutke! :D
Do naslednjič,
Utrip vina
Viri: Colnarič J. Vrabl S. 1983. Vinogradništvo. Ljubljana, Kmečki glas: 267 str., Gorjak R. 2017. Slovenija, vinska dežela. Mengeš, S. Bohinec Gorjak: 214 str., Hrček L. 1996. Sorte in podlage vinske trte. Ptuj, SVA Veritas: 191 str., Kuljaj I. 2005. Trte in vina na Slovenskem. Ljubljana, Magnolija: 208 str., Kuljaj I. 2001. Šturmova vinska klet za tretje tisočletje http://www.oocities.org/vinasturm/Onas.htm
