Pridelali smo ga
Že dolgo se vam nismo javili, saj smo bili zaposleni z obveznostmi na faksu in seveda s pripravo našega končnega izdelka. V prejšnjih objavah smo pisali o procesu pridelave vina vse do dodatka kvasovk in hranil v fermentacijske tanke z vinom. Kot smo že omenili smo potem morali ves čas spremljati potek alkoholne fermentacije, da ne bi šlo kaj narobe.
Na začetku alkoholne fermentacije smo v fermentacijski tank na 2 do 3 dni dodajali hranila. Tako smo kvasovkam zagotavljali zadostno koncentracijo dušičnih komponent med izvedbo fermentacije od začetka do konca. Kvasovke med fermentacijo posledično niso bile izpostavljene stresu zaradi pomanjkanja hranil. S tem smo preprečili tvorbo neželenih komponent (H2S, merkaptani …). Alkoholna fermentacija je potekla v 10 dneh, kar smo ugotovili z določitvijo vsebnosti alkohola in koncentracijo reducirajočih sladkorjev, ki se več ni spreminjala. Odločili smo se, da za ustavitev fermentacije in nadaljnjo nego vina ne bomo uporabili ključnega konzervansa v vinarstvu – žveplove kisline. Vino smo pred oksidacijo zaščitili z dodatkom enoloških taninov in kompleksnega hranila za kvasovke, ki vsebuje glutation. Po končani alkoholni fermentaciji, smo vino pustili teden dni zoreti na zdravih grobih drožeh. Nato smo vino pretočili v 28 L inoks posodo, pri čemer smo pazili, da vina nismo pretirano “zračili”. Inoks posodo smo napolnili do vrha in trdo zamašili s čepom, da ne bi prišel zraven kisik in bi vino oksidiralo. Posodo smo prestavili v hladilnico ohlajeno na 4 °C. V nadaljnjih 2 tednih smo z neprestanim mešanjem finih droži (vsebine posode) omogočili razpad kvasovk ter s tem ekstrakcijo arom. V vinu so se tako sprostili tudi manoproteini, ki vinu nudijo dodatno zaščito. Prejšnji petek smo vinu dodali bentonit v koncentraciji, ki smo jo določili s predhodnim laboratorijskih poskusom.
Verjetno se sprašujete kaj je bentonit in zakaj se ga dodaja vinu?
Bentonit je hidriran aluminijev silikat. Predvidevamo, da vam to ne pove kaj dosti, zato bomo raje napisali s kakim namenom ga dodajamo vinu. Uporablja se za bistrenja vin z odstranitvijo termolabilnih beljakovin. Pri čiščenju z bentonitom se ustvarjajo velike količine finih droži, ki se posedejo na dno posode. Po čiščenju se vino pretoči, da se loči bistro vino od usedlin.
Čez vikend smo nato pustili vino, da se je zbistrilo in so se grobi delci posedli na dno. V ponedeljek je sledila filtracija vina. Najprej smo ga filtrirali skozi grob filter ter nato še skozi sterilni filter papir.
Zakaj je priporočljivo, da vino prefiltriramo?
Filtracija je postopek ločevanja tekočine in trdne snovi suspendirane v njej, pri katerem tekočina prehaja skozi filter, ki je neprepusten za trdno snov. Z filtracijo vina želimo doseči bistrost in stabilnost.
Prefiltrirano vino je bilo bistro in je izgubilo nekaj odtenkov barve, kar nas je malo ožalostilo, vendar nič zato, saj je naš rosé še vedno lepe nežne roza barve. Po filtraciji smo vino minimalno žveplali, da bi ostalo stabilno. In končno je bilo vino pripravljeno za polnjenje v steklenice. Polne steklenice smo zaprli z navojnimi zaporkami in jih odnesli nazaj v hladilnico, kjer bodo počakale na ocenjevalni dan in Vinski univerzum – dogodek, kjer boste lahko naše vino poskusili tudi vi.
Med vsemi prej opisanimi procesi pa seveda nismo počivali. Pripravljali smo zgodbo našega vina, tržno-marketinški plan, izgled etikete in še veliko več. Več o tem zveste v naši naslednji objavi.
Do takrat pa vas lepo pozdravljamo in z nestrpnostjo pričakujemo, da boste vino lahko poskusili tudi vi.
Fuzija Rosé
Sledite nam lahko tudi na: Instagramu in Facebooku
