Ko te nagrada popelje v deželo tokaja

Sredi maja smo se člani skupine In tresle so se brajde odpravili na zaslužen nagradni izlet v vinorodno Madžarsko, bolj natančno v pokrajino Tokaj. Takoj po prihodu v Tokaj, smo si ogledali muzej vina, kjer smo spoznali različne vinorodne regije v Evropi, razlike v sestavi tal in seveda vse o pridelavi vina tokaj.

Vina tokaj prihajajo iz stare vulkanske pokrajine Tokaj Hegyalja s severovzhoda Madžarske. Najbolj značilen proizvod so sladka desertna vina tokaj aszú, pridobljena iz grozdja napadenega s plesnijo Botrytis cinerea in fermentirana pri nizkih temperaturah. Za to vino je že sam francoski vladar Louis XIV rekel, da je to ” vino kraljev in kralj vin ”. Pri sami predelavi sodeluje posebna mikroflora, in sicer kvasovki Saccharomyces cerevisiae in S. bayanus, ter kot posebnost plesen Botrytis cinerea, ki povzroči »plemenito« gnilobo grozdja. Od takega prezrelega in s plesnijo okuženega grozdja, ročno poberejo najbolj prezrele jagode v 32 litrske brente. Iz teh jagod dobijo mošt, ki zaradi velike vsebnosti sladkorja zelo slabo fermentira. Pri tem ostane veliko nepovretega sladkorja. Ta mošt dajejo v majhne sodčke k osnovnemu mlademu moštu oz. vinu. Kljub temu da so tokajska vina narejena na različne načine, so vsa bela. Najbolj znane vrste vina so Tokaj Aszu, Tokaji Szamorodni, Tokaji Essencia in Tokaji Fortidas.
Po obisku muzeja smo se odpravili proti hotelu, katerega ime se popolnoma sklada z mestom in sicer hotel Botrytis, kjer smo bili deležni vrhunske nastanitve in pogostitve. Po dolgi in naporni vožnji smo se tako lahko zvečer sprostili v VIP savni in jacuzziju.
Po zajtrku smo pot nadaljevali v vinsko klet Grand Tokaj, ki je značilna po proizvodnji velike količine vin. Najprej so nam odgovorni predstavili sam potek pridobivanja grozdja, saj klet odkupuje grozdje od lokalnih pridelovalcev, katerim predhodno določi, za katero vrsto vina je grozdje iz njihovega
vinograda najbolj primerno. Potem pa smo si ogledali tudi samo klet, kjer imajo tudi do 300 000 –litrske cisterne. Na koncu smo si privoščili tudi obsežno degustacijo njihovih vin, tako sladkih kot suhih. Seveda ni šlo brez naše rebule, ki smo jo podarili v zahvalo in tudi degustirali.

Po kosilu pa smo pot nadaljevali v drugo vinsko klet in sicer Royal Tokaji, ki pa je zasebne lasti. Gospod, ki nas je sprejel, nas je najprej odpeljal med vinograde in razkazal pokrajino. Zanimivo je, da se pokrajina Tokaj deli na več delov in vsak del ima grozdje določene kakovosti. Najbolj pa smo bili presenečeni, ko smo vstopili v samo zorilnico vina, kjer hranijo vino v barique sodih. Navajeni smo, da je klet velika, tam pa vhod predstavljajo majhna vrata, za katerimi se prikaže veliko stopnišče v podzemlje. Za Tokaj je značilno, da vino zorijo v rovih pod mestom, ki skupaj obsegajo kar nekaj kilometrov v več etažah Kot mikrobiologinjo me je najbolj presenetila bogata mikrobna flora na stenah rovov – veliko plesni, ki pa naj bi tu delovala zelo ugodno in omogočala primerno klimo za zorenje vina. Že tu smo degustirali kar nekaj vrst in letnikov vina, gospod pa nam je z navdušenjem
razlagal posebnosti vsakega izmed njih. Po končanem ogledu smo si privoščili še eno degustacijo njihovega vina, med drugim tudi vino Essencia, ki je najbogatejše in najredkejše vino v Tokaju. Gre za tako imenovani samotok najbolj sladkih jagod, saj končno vino vsebuje kar okrog 500 g/L sladkorja in le 2 vol. % alkohola. Kvasovke lahko namreč zaradi visoke vsebnosti sladkorja tvorijo le malo alkohola.

Po ogledu smo pot nadaljevali proti Budimpešti, kjer smo zvečer prenočili in si naslednji dan še malo ogledali samo mesto. Popoldne smo pot nadaljevali proti Ljubljani.
Za nami je nepozabna izkušnja. Še enkrat bi se radi zahvalili podjetju Lidl Slovenija, ki nam je omogočilo tako enkratno izkušnjo.Hvala za ves trud in seveda za organizacijo ogleda kleti Royal Tokaji, kjer sicer obiskovalcev ne sprejemajo. Zavedamo se, da nam takih vin verjetno ne bi uspelo degustirati brez vas.
Še zadnjič – lep pozdrav!