Vsak na svojem koncu a vseeno skupaj!

Vsak na svojem koncu a vseeno skupaj!

Poletje… vsi smo komaj čakali poletne dni in morje, ki nas bo ohladilo. Tople poletne noči, sprehodi po obmorskih mestih in rivah, vonj pečene koruze in kozarček vina ob dobri jedi. Vsak od nas je šel na zaslužene počitnice, vsak drugam in kar naenkrat smo se porazgubili. Naša facebook skupina se sonči na plaži in počiva. Naše grozdje naš že skoraj prehiteva, zato moramo stopiti v akcijo! V tej objavi smo se odločili, da vam vsak od nas predstavi košček sveta, kjer je bil to poletje in si je tam privoščil kakšen glažek lokalnega vina.

 

Nika se je odpravila na sosednjo Hrvaško vse dol do polotoka Pelješac in o svojih počitnicah pravi:

Nizki vinogradi na Pelješcu

»Že ko se pripelješ na Pelješac takoj vidiš, da je zelo vinoroden. Ko se pelješ po polotoku se vsepovsod ob cesti vijejo značilni nizki vinogradi, če pa si zadosti pozoren, divjo trto opaziš tudi kako raste po drugih drevesih. Za pelješke vinograde je značilna nizka gojitvena oblika imenovana grm. Ta ima nizko deblo in številne kordone ter raste tam kjer je manj vode (npr. Dalmacija). Polotok ima okrog 250 registriranih proizvajalcev vina, kar pomeni, da sem skorajda na vsakem vogalu naletela na smerokaze, ki so me popeljali do enega izmed njih. Zares me je presenetilo število vinogradov na Pelješcu, ti se razprostirajo do kamor ti seže pogled. Polotok je predvsem znam po rdečih vinih, najbolj odmevna so: Plavac mali, Postup in lokalni Dingač. Meni je bil najboljši slednji, ampak vsi so seveda vredni pokušine. Prav posebna pelješka znamenitost pa je predor, ki je pripelje do vrhunskih vin. Ta vodi od starega naselja, imenovanega Potomje, ki leži 15 km jugovzhodno od Orebića,  do pobočij poraščenih z vinogradi. Predor Dingač, kot se imenuje, je bil zgrajen zaradi lažjega dostopa do južnih pobočij, danes pa je to izvrstna turistična atrakcija.«

Urška je objadrala Kornate:

»Letos smo z družino objadrali otočje Kornatov. Kornati so eno izmed redkeje poseljenih in pustih skalnatih otokov. Tam uspevajo nasadi oljk, manjši vinogradi in mediteransko ruševje. Trte so v preteklosti sadili v kombinaciji z oljko. Zaradi skromnih rastnih razmer so se oljčniki močno razširili, vinogradov pa je le peščica, ti so namenjeni lastni pridelavi vina. Z družino že leta plujemo po Jadranu in sledimo knjigi Gustoza Đita, v kateri so zbrane odlične lokalne restavracije. Vsako leto obiščemo kakšno novo in letos nas je veter ponesel v zaliv Statival, kjer smo si privoščili večerjo. Postregli so nas s sveže ujeto ribo in lokalnim belim vinom. Preostale dni smo raziskovali po otokih in kuhali na barki, vroče dneve pa smo si osvežili s špricerjem. Po jadranju smo s prijatelji nadaljevali pot do Bola na Braču. Obiskali smo vinsko klet Stina, imenovano  po belem braškem kamnu. V lasti imajo več kot 50 ha vinogradov in so s tem eni največjih pridelovalcev vina v Dalmaciji. Na otoku so najznamenitejše bele sorte Pošip in Vugava ter rdeča sorta Plavac mali. V kleti smo poskusili sladki Prošek, ki se ga tradicionalno dela z mešanjem belega in rdečega vina. Skratka na počitnicah smo si odpočili, kaj dobrega pojedli in zraven spili kozarec lokalnega vina.«

Zaliv Statival, Kornati

Prav tako je bila na Hrvaškem Patricia, njeni vtisi pa so bili taki:

»Letošnje poletje sem preživela na enem izmed največjih Hrvaških otokov – na Pagu. Edinstven je predvsem po rastlinju in vegetaciji ter močni slanosti. Tradicija vinogradništva na Pagu je znana že iz preteklosti. Na otoku se vsako leto pridela okoli 3 ton grozdja. Večinoma se predelano vino uporablja za lastne potrebe. Najbolj značilno vino, ki je znano že stoletja je Žutica. Največji vinogradniki se nahajajo na območju Novaljskega in Kolanjskega polja. Tam se iz zaščitnih vrst grozdja pridelujejo predvsem sortna vina kot so Gegić in Burin. Paška vina spadajo predvsem v vina, ki se odlično prilegajo k ribjim jedem. Obiskala sem vinsko klet Boškinac v Novalji. V neposredni bližini vinske kleti je na novo zasajen vinograd v velikosti 5 hektarjev. Zaradi zanimanja za njihove avtohtone sorte, sem se odločila, da probam avtohtono sorto otoka Paga, to je Gegić. Vino je posebnega vonja po cvetlicah, z izrazito mineralnostjo in prijetno grenkobo. Spada med suha in sveža vina. Odlično se je prilegal k ribji jedi, katero so nam postregli.«

Ne daleč stran pa se je odpravil tudi Benjamin:

Razgled na Braču

»Letos sem dopustoval na Braču. Otok Brač je z Vidovo goro najvišji na Jadranu. Klima in rastlinska vegetacija sta tipično mediteranski. Najbolj kultivirana rastlinska vrsta je vinska trta sledi pa ji seveda oljka. Velika večina vinogradov ima urejene namakalne sisteme. Glavne dejavnosti na otoku poleg vinogradništva, poljedelstva in sadjarstva so še kamnoseštvo, turizem in predelava rib. Obiskal sem vinsko klet Stina, ki je najsodobnejše opremljena in urejena vinska klet na tem območju. Stari vinogradi so bili leta 2009 obnovljeni, ohranil pa se je star način vzgoje in ročno trganje grozdja. Probal sem več vin in sicer Plavac mali, Majstor, Pošip in Tribidrag (Crljenak). Tribidrag je dobljen iz sorte Crljenak bolj poznane kot Zinfandel, za katero je nedavno bilo priznano, da izvira iz Hrvaške. Vino je bilo pridelano samo iz enega vinograda, ki se nahaja na severni strani otoka pri mestu Postira, kjer je idealna lokacija za rast in razvoj te sorte. Fermentacijo kontrolirajo od začetka, do konca. Maceracija traja 2 do 3 tedne. Vino hranijo v baarrique sodih kar 12 mesecev. S tem dosežejo, da zaokrožijo tanine, ki jih je na začetku malo, istočasno pa želijo poudariti saden okus vina. Vino je zelo elegantno, sočno, intenzivnega sadnega okusa, ki je tipično za to sorto.«

Petra se je podala malo dlje, v Črno goro, nad čimer je bila navdušena:

»Letošnji  poletni oddih sem preživela v Črni gori, ki me znova očarala z vsemi svojimi lepotami. Ogledala sem si veliko naravnih lepot Črne gore, od Skadarskega jezera, Lovćena, od koder se razprostirajo dih jemajoči razgledi, do Boke Kotorske, čudovitih črnogorskih plaž in obmorskih mest. Razočaral pa me ni niti vranac, to je starodavna rdeča črnogorska sorta. Največkrat ga ponudijo ob mestnih jedeh. Najbolj znan vinograd vranca, kjer ta sorta pokriva 70 % 2300 hektarjev površine, se imenuje Čemovsko polje. Omenjeni vinograd, ki je tudi največji vinograd v Evropi, je last podjetja 13 jul – Plantaže, ki je eno največjih državnih podjetji v Črni gori.  Sama sem med oddihom obiskala tudi klet Šipčanik, ki je bila včasih služila kot vojaško letališče JLA,  kjer sem okusila različne vrance in ostala njihova vina.«

Klet Šipčanik

Nina si je privoščila počitek v udobju domače Dolenjske:

»Letošnje poletje sem preživela v domačem kraju na Dolenjskem. Najbolj vroči dnevi  so me vodili do reke Krke, kjer smo s prijatelji pili cviček – rdeče suho vino, pridelano iz rdečih in belih sort grozdja. Cviček ima nizko stopnjo alkohola (8,5 do 10 %) ter prijetno kislino, je zelo pitno vino in se odlično prilega k vsem jedem. Je dolenjski posebnež in je slovenska avtohtona sorta vina. Počitnice sem zaključila z zgodnjo trgatvijo in okušanjem ostalih vin iz domače kleti.«

Mark pa se je grel na španski obali:

»Odpravil sem se na jug Španije, bolj natančno v Malago. Tam nam je gostiteljica ponudila njihovo značilno belo vino z imenom Cartojal. Vino je sladko, morda malo preveč za moj okus s 15 %vol alkohola. Narejeno je iz sorte Moscatel de Alejandria. V Španiji imajo visoke temperature in probleme s sušo, zato so pri njih značilni nižji vinogradi. Poleg “vinskega izobraževanja” pa smo se tudi kopali na plaži Torremolinos, kjer smo uživali v morskih valovih ter se sproščali na ležalnikih. V Malagi pa nismo bili ves čas, ampak smo si z avtom šli ogledat še ostala večja pa tudi manjša mesta v okolici kot na primer Gibraltar, Cordoba, Ronda, Sevilla, Granada.«

Pogled na mesto Cordoba
Igrive opice na Gibraltarju

 

Comments are closed.